08 жовтня ц.р. в провідному словенському електронному виданні «Portal PLUS» опублікована стаття Посла України в Республіці Словенія М.Ф.Бродовича «Koncert "vljudnih mož" iz Ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije».
В статті викладені основні сигнали щодо негативного резонансу, який спровокують гастролі ансамблю пісні і танцю російської армії ім. О.В.Александрова.
https://www.portalplus.si/2408/rdeci-ansambel/
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
Prihodnji mesec bo v ljubljanskih Stožicah koncertiral ruski vojaški zbor Rdeče armade Alekdandrova. Če kdo misli, da je vojaški zbor eno, oborožena armada pa nekaj drugega, se bridko moti, opozarja veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Mykhailo Brodovych, čigar prispevek objavljamo danes na portalu+, in dodaja: "Že naslednjega dne po nezakoniti ruski aneksiji Krima je vojaški zbor Rdeče armade Aleksandrova koncertiral na osrednjih trgih dveh glavnih krimskih mest, Simferopola in Sevastopola." To pa pomeni, da je ta zbor kot vojaška enota neposredni udeleženec okupacije Krima. Ker je Slovenija članica Evropske unije in zveze NATO, utegne biti napovedani koncert v Ljubljani za slovensko zunanjo politiko nekoliko preoblematičen, pa dodajamo v uredništvu.
Bodimo odkriti. Ansambel ruske vojske Aleksandrova kot aktivni in neposredni udeleženec okupacije Krima - torej kot sostorilec mednarodnega zločina - bi moral biti podvržen sankcijam EU in NATO, toda se namesto tega dogovarja o turneji na Balkanu. Rad bi verjel, da bo ta napaka odpravljena. Za to je še čas.
V Ljubljani kar mrgoli oglasov na reklamnih panojih o predvidenem nastopu plesne in pevske skupine Rdeče armade O. V. Aleksandrova 15. novembra 2017 v športni dvorani Stožice (vir). Zavod Festival slovanskih kulturaktivno širi informacije o tem dogodku in poudarja, da je "svetovno znani ruski vojaški zbor simbol ruske kulture". Ne nameravam razpravljati o umetniški vrednosti izvajalcev ansambla, saj ne gre za to. Vendar pa že sama zamisel organizacije balkanske turneje zbora, ki ga je svoj čas Winston Churchill poimenoval "rusko pojoče orožje", diši po odkriti politični provokaciji. V času Sovjetske zveze sta se kultura in umetnost aktivno uporabljali v politične in ideološke namene. Vodilno vlogo je pri tem igral balet Boljšoj teatra, ki se je s svojim virtuoznim plesom po svetu nadvse trudil vsaj nekako polepšati neprivlačno sliko sovjetskega režima. To tradicijo sedaj nadaljuje tudi Putinova Rusija, še posebej v zadnjem času, ko se je znašla v "mehki" mednarodni izolaciji. Tako Moskva uspešno uporablja bistveno drugačno razumevanje umetnosti v demokratičnem in avtoritarnem svetu. Zahod je prepričan, da v umetnosti ni politike in da umetnost spodbuja medsebojno razumevanje med dvema državama ne glede na morebitna nesoglasja. Kremelj pa še naprej obravnava umetnost kot sredstvo vpliva in propagande, kar drži že vsaj zato, ker v totalitarnih režimih nič ne more obstajati brez ideološko-politične sestavine.
Osebno ne bi nikoli - povsem zavedajoč se navzočnosti ideološko-politične sestavine v skoraj vsemu, kar se podaja z ruske strani - nasprotoval turneji ruskega baleta, opere ali folklorne skupine. Prepričan sem namreč, da ima umetnost kljub politični računici v tem primeru še vedno prednost pred politiko. Vendar je nastop zbora v vojaških uniformah z epoletami nekaj povsem drugačnega. Tega se ne da ločiti ne samo od politike države, ki ji pripada, temveč tudi od aktivnosti vojske, katere del je ta zbor, ne. Grehi ruske vojske pa so izredno hudi. Ta vojska je neposredno izvedla rusko okupacijo Krima in še naprej izvaja vojaško agresijo v Donbaškem predelu. Rusko agresijo zoper Ukrajino je obsodila mednarodna skupnost, obsodila sta jo EU in NATO, obsodila jo je tudi Slovenija, toda ...
Če kdo misli, da je oborožena vojska eno, vojaški zbor pa nekaj povsem drugega, se hudo moti! Že takoj 19. in 20. marca 2014, tj. naslednjega dne po nezakoniti ruski aneksiji Krima, je vojaški zbor Rdeče armade Aleksandrova koncertiral na osrednjih trgih dveh glavnih krimskih mest, Simferopola in Sevastopola. "Dragi prebivalci Krima, Rusi, rojaki! Čestitam vam ob vrnitvi domov, v domovino, v Rusijo." S takšnim nagovorom je začel program voditelj v slovesni vojaški uniformi.
Kot vojaška enota je zbor Rdeče armade Aleksandrova torej neposredni udeleženec okupacije Krima!
Poleg tega je v začetku maja 2014 zbor predstavil svojo lastno pesem z naslovom "Vljudni možje", ki je v Rusiji postala himna v čast okupacije Krima (naj vas spomnim, da so kot "vljudne ali zelene može"ironično poimenovali ruske vojake brez identifikacijskih oznak na uniformah, ki so pod krinko "lokalne samoobrambe" izvajali okupacijo Krima). Če kdo še vedno misli, da je Krim le dvostranska zadeva oz. težava med Moskvo in Kijevom, ter da lahko vsi ostali mirno uživajo v petju ruske vojske, se spet hudo moti. Rusija vodi hibridno vojno ne samo zoper Ukrajino, temveč tudi zoper EU, NATO, Združene države Amerike. Hvala bogu, da je Zahod to končno le dojel. V tej vojni se Kremelj ne poslužuje le nesramne propagande, podkupovanja politikov in medijev, kibernetičnih napadov in vmešavanj v volitve. Konec lanskega leta je "vljudnim možem" pod vodstvom Moskve skoraj uspelo izvesti državni udar v Črni gori, ki si je drznila vstopiti v NATO. Scenarij te hibridne "ljudske vstaje" nikakor ni bil "vljuden", temveč nasprotno: predvideval je številne človeške žrtve.
Če pa kdo še vedno misli, da za Slovenijo kot vodilno državo EU in NATO na Zahodnem Balkanu ne velja širitev ruskih hibridnih načrtov, se spet moti. Četrtega septembra letos je namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Meshkov kot udeleženec Strateškega foruma na Bledu v posebnem sklopu pogovorov z naslovom Nova vizija za novo resničnost, dejal, da ima Rusija svoje posebne interese na Balkanu. To težko zanikamo, če se spomnimo lanskoletnega obiska Vladimirja Putina na spominski slovesnosti pri tako imenovani Ruski kapelici pod Vršičem, zgrajeni v spomin na vojne ujetnike, ki so umrli leta 1916 na Vršiču. Meshkov jih je poimenoval le "ruski", in to kljub dejstvu, da je bilo v ruski carski vojski veliko predstavnikov različnih narodov, še posebej Ukrajincev. Na ta način je ruska stran poskušala "prisvojiti" spomin na vojne ujetnike in jih prikazati kot del tako imenovanega "ruskega sveta".
Torej, na zbor O. Aleksandrova bi le težko gledali kot na odposlanca prijateljske vojske. Slovenski organizatorji koncerta - najverjetneje v dobri veri - so vendarle podlegli grobi politični provokaciji, saj sta vabilo zboru in organizacija njegovega nastopa v Sloveniji pravzaprav pasivno priznanje aneksije Krima, pasivna potrditev ruske agresije zoper Ukrajino ter pasivno soglašanje z grobo kršitvijo mednarodnega prava, suverenosti in ozemeljske celovitosti sosednje države. Na ta način ruska stran dosega svoj glavni cilj, ki je ustvarjanje vtisa, da za Slovenijo Rusija in ruska vojska nista agresor, da Slovenija morda z njima celo simpatizira ter s tem posledično omadežuje svoj ugled kot države članice EU in NATO.
Bodimo odkriti. Ansambel ruske vojske Aleksandrova kot aktivni in neposredni udeleženec okupacije Krima - torej kot sostorilec mednarodnega zločina - bi moral biti podvržen sankcijam EU in NATO, toda se namesto tega dogovarja o turneji na Balkanu. Rad bi verjel, da bo ta napaka odpravljena. Za to je še čas.
Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.